ZGODOVINA DRUŠTEV
V Šempetru, tako kot v drugih krajih v Sloveniji, je obstajalo bogato društveno življenje. Zgodovina društev v Šempetru se začne nekje pred prvo svetovno vojno, najbolj pa se razvije v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in v obdobju po drugi svetovni vojni. Obstoj društva v kraju je prvič dokumentiran leta 1905. Podatek, ki se nahaja v "Trgovskem in obrtniškem kažipotu po slovenskem štajerskem" kaže, da sta bila tega leta v Šempetru vpisani dve društvi in sicer Kmetijsko in bralno društvo Sloga in Prostovoljna požarna bramba. Prostovoljna požarna bramba je bila ustanovljena 1878 in se je kasneje razvila v Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter.
Med dobrodelna društva štejemo zlasti Prostovoljno gasilsko društvo ter rdeči križ. Gasilska dejavnost je v glavnem namenjena preprečevanju in gačenju požarov. Rdeči križ je humanitarna, katere naloga je pomoč v miru ali vojni prizadetemu prebivalstvu. Med drugima svetovnima vojnama so v Šempetru obstajala naslednja društva:
Izobraževalno društvo Šempeter,
Dramatično društvo,
Jadranska straža,
Jugoslovanska matica,
Telovadna društva Sokol in Orel.
Telovadna društva Sokol in Orel sta v Šempetru nastali okoli leta 1900. Sokol je društvo, ki je nastalo kot narodnoobrambna in telesnovzgojna organizacija. Njen vzor je bil češki Sokol. Do razcepitve strank je Sokol združeval oba slovenska politična tabora. Zelo dejaven je bil v 1880 letih. Leta 1905 so se vse sokolske organizacije združile pod Slovensko sokolsko zvezo.
Po letu 1906 so na slovenskem začeli nastajati telovadni odseki pri Katoliški društveni zvezi in se leta 1909 združili v Zvezo Orlov. Društvo je bolj kot na telovadnem, delovalo na idejno vzgojnem področju, saj je bilo potrebno pritegniti mladino, ki se je množično včlanjevala v liberalna sokolska društva. do 1. svetovne vojne je Zveza Orlov štela okoli 6000 članov, kakor tudi Sokol. Društvo je bilo ukinjeno leta 1929.
Društvo Sokol je med obema vojnama nastalo tudi v Šempetru. Bilo je dejavno in nekaj let pred 2. svetovno vojno so zgradili svoj Sokolski dom, kjer so poleg telovadnih nastopov pripravljali tudi razne kulturne prireditve.
Med dobrodelna društva štejemo zlasti Prostovoljno gasilsko društvo ter rdeči križ. Gasilska dejavnost je v glavnem namenjena preprečevanju in gačenju požarov. Rdeči križ je humanitarna, katere naloga je pomoč v miru ali vojni prizadetemu prebivalstvu. Med drugima svetovnima vojnama so v Šempetru obstajala naslednja društva:
Izobraževalno društvo Šempeter,
Dramatično društvo,
Jadranska straža,
Jugoslovanska matica,
Telovadna društva Sokol in Orel.
Telovadna društva Sokol in Orel sta v Šempetru nastali okoli leta 1900. Sokol je društvo, ki je nastalo kot narodnoobrambna in telesnovzgojna organizacija. Njen vzor je bil češki Sokol. Do razcepitve strank je Sokol združeval oba slovenska politična tabora. Zelo dejaven je bil v 1880 letih. Leta 1905 so se vse sokolske organizacije združile pod Slovensko sokolsko zvezo.
Po letu 1906 so na slovenskem začeli nastajati telovadni odseki pri Katoliški društveni zvezi in se leta 1909 združili v Zvezo Orlov. Društvo je bolj kot na telovadnem, delovalo na idejno vzgojnem področju, saj je bilo potrebno pritegniti mladino, ki se je množično včlanjevala v liberalna sokolska društva. do 1. svetovne vojne je Zveza Orlov štela okoli 6000 članov, kakor tudi Sokol. Društvo je bilo ukinjeno leta 1929.
Društvo Sokol je med obema vojnama nastalo tudi v Šempetru. Bilo je dejavno in nekaj let pred 2. svetovno vojno so zgradili svoj Sokolski dom, kjer so poleg telovadnih nastopov pripravljali tudi razne kulturne prireditve.