NASELJA

Šempeter

ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI je strnjeno naselje v poselitveno zelo razgibani Krajevni skupnosti Šempeter v Občini Žalec v središču Savinjske doline. V naselju, kjer živi okoli dva tisoč ljudi, je osnovna šola, vrtec, zdravstvena ambulanta, razvita strojna industrija in živahna trgovinska ter gostinska dejavnost.

Kraj krasi cerkev Sv. Petra v baročnem slogu. Mimo pelje avtocestna povezava skozi Slovenijo. V rimskih časih je bila tukaj pomembna povezava med Emono in Celeio, katere del je ohranjen v vzhodnem delu kraja. V arheološkem parku Rimska nekropola je ostala izjemna zapuščina najlepših rimskih grobnic v Sloveniji. V Šempetru je razgibano družabno, kulturno in športno življenje. Najbolj popularen šport je že več desetletij odbojka. Več o kraju Šempeter si lahko preberete tudi v rubriki INFORMACIJE.

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 2043 prebivalcev

Skupaj v KS Šempeter v Savnijski dolini: 3.164

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

spodnje grušovlje

SPODNJE GRUŠOVLJE od Šempetra loči železnica in prostrana polja, ki se širijo proti Podlogu in Zgornjim Grušovljam. Kmetijstvo je tudi glavna panoga s katero se ukvarjajo v Spodnjih Grušovljah, predvsem s hmeljarstvom, živinorejo in prašičerejo. V vasi imamo tudi uspešnega podjetnika - orodjarja, trgovino z mlečnimi izdelki , nekaj posameznikov pa se ljubiteljsko ukvarja z vinogradništvom, sadjarstvom in s čebelarjenjem. Prav vsi v vasi pa skrbimo za lepo okolico svojih domačij, kar je opazila tudi komisija pri Turističnem društvu in so nam v letu 2016 podelili priznanje za lepo urejeno vas.

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 106 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

ZGORNJE GRUŠOVLJE

ZGORNJE GRUŠOVLJE se nahajajo zahodno od Spodnjih Grušovelj, vasi pa med seboj loči avtocesta. Tako kot v Sp. Grušovljah, je tudi v Zg. Grušovljah poglavitna panoga kmetijstvo.

 

 

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 175 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

spodnje roje

SPODNJE ROJE, v spodnjih Rojah, rojski, Rojčani (260m)
Razpotegnjena vasica na ravnini sredi Spodnje Savinjske doline leži jugozahodno od Žalca in jugovzhodno od Šempetra v Savinjski dolini. Na jugu sega do potoka Podvinske struge. Pod naseljem izvirata potočka Studenčnica in Pajkovca. Na arondiranih zemljiščih v okolici so obsežna hmeljišča. (Adamič, Perko, Kladnik, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995)
Na desni strani Podvinske struge je bila nekoč »Žgankova« žaga, ki so jo po I. svetovni vojni preuredili v vaško elektrarno (Šribarjevo). Od leta 1921 je dajala luč Spodnjim in Zgornjim Rojam, Šempetru, Dobrteši vasi, Podlogu, Gotovljam in Ložnici. Obratovala je do konca II. Svetovne vojne.

Potoka Studenčnica in Pajkovca sta presahnila že pred prvo regulacijo reke Savinje.

POMEN BESEDE »ROJE«

Ime Roje verjetno izhaja iz Občnoimenskega Roja v pomenu »plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda« oziroma »leseno korito, umetna struga po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage« (SSKJ IV. 531).
Občnoimenski pomeni besede Roja so jarek, odvodni kanal, struga, vodni žleb za mlinsko kolo. Večina teh imen kaže na prvotno zamočvirjene travnike ali polja, osušene z odvodnimi kanali. Beseda je prevzeta iz furlansko Roja »odvodni kanal«. (Kelemina, SR IV, 185; Badjura, LG, 261; Bezlaj, SVI II, 162; Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 193; Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009).
Čas nastanka vasi ROJE (zgornje in spodnje) ni poznan poznana pa so nekatera poimenovanja iz preteklosti: leta 1350 Rodein, leta 1383 zu Rodein, leta 1402 zu Royach, 1436 zu Rayach, leta 1480 am Rodein. (Kelemina, SR IV, 185; Badjura, LG, 261; Bezlaj, SVI II, 162; Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 193; Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009).
Na vojaški karti Avstro Ogrske sta vasi zapisani kot V. Roja (velika Roja) in M. Roja (mala Roja).

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 35 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

ZGORnje roje

ZGORNJE ROJE, na Zgornjih Rojah, rojski, Rojani, (262m)

Gručasto naselje sredi Spodnje Savinjske doline leži jugovzhodno od Šempetra v Savinjski dolini in jugozahodno od Žalca, na nizki prodnati terasi, na meji med njivami in travniki. Med vasjo in potokom Podvinsko strugo na jugu izvira sredi travnikov potoček Studenčnica, ki kmalu ponikne v produ. Ob naselju so manjši vinogradi in deloma obnovljeni sadovnjaki. (Adamič, Perko, Kladnik, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995)

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 141 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

PODLOG V SAVINJSKI DOLINI

PODLOG V SAVINJSKI DOLINI je naselje v Krajevni skupnosti Šempeter. Ima površino 2,2 km2 in povprečno nadmorsko višino 272 m.

 

 

 

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 329 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

ZALOG PRI ŠEMPETRU

ZALOG PRI ŠEMPETRU je naselje v Krajevni skupnosti Šempeter. V Zalogu se nahaja podjetje ELES PE Podlog. ELES je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije. S strokovnim pristopom, znanjem in napredno tehnologijo skrbijo za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije po Sloveniji. Nekoliko naprej se nahaja znana jama JAMA PEKEL.

 

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 122 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

KALE

KALE so naselje v KS Šempeter v Savinjski dolini. Nahajajo se nad znamenito Jamo Pekel pri Šempetru. Kale mejijo na Ponikvo pri Žalcu.

 

 

 

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 130 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

 

GRČE

GRČE so naselje v Krajevni skupnosti Šempeter v Savinjski dolini. Ustanovljeno je bilo leta 2003 iz dela ozemlja naselja Kale.

 

 

 

Prebivalstvo - skupno število na dan 1. januar 2022: 101 prebivalcev

Vir: Statistični urad Republike Slovenije