NASELJA

Šempeter

Šempeter je strnjeno naselje v poselitveno zelo razgibani Krajevni skupnosti Šempeter v Občini Žalec v središču Savinjske doline. V naselju, kjer živi okoli tisoč ljudi, je osnovna šola, vrtec, razvita strojna industrija in živahna trgovinska ter gostinska dejavnost. Kraj krasi cerkev Sv. Petra v baročnem slogu. Mimo pelje avtocestna povezava skozi Slovenijo. V rimskih časih je bila tukaj pomembna povezava med Emono in Celeio, katere del je ohranjen v vzhodnem delu kraja. V arheološkem parku Rimska nekropola je ostala izjemna zapuščina najlepših rimskih grobnic v Sloveniji. V Šempetru je razgibano družabno, kulturno in športno življenje. Najbolj popularen šport je že več desetletij odbojka. Več o kraju Šempeter si lahko preberete tudi v rubriki INFORMACIJE.

 

spodnje grušovlje

Vas Spodnje Grušovlje od Šempetra loči železnica in prostrana polja, ki se širijo proti Podlogu in Zgornjim Grušovljam. Kmetijstvo je tudi glavna panoga s katero se ukvarjajo v Spodnjih Grušovljah, predvsem s hmeljarstvom, živinorejo in prašičerejo. V vasi imamo tudi uspešnega podjetnika - orodjarja, trgovino z mlečnimi izdelki , nekaj posameznikov pa se ljubiteljsko ukvarja z vinogradništvom, sadjarstvom in s čebelarjenjem. Prav vsi v vasi pa skrbimo za lepo okolico svojih domačij, kar je opazila tudi komisija pri Turističnem društvu in so nam v letu 2016 podelili priznanje za lepo urejeno vas.

 

spodnje roje

SPODNJE ROJE, v spodnjih Rojah, rojski, Rojčani (260m)
Razpotegnjena vasica na ravnini sredi Spodnje Savinjske doline leži jugozahodno od Žalca in jugovzhodno od Šempetra v Savinjski dolini. Na jugu sega do potoka Podvinske struge. Pod naseljem izvirata potočka Studenčnica in Pajkovca. Na arondiranih zemljiščih v okolici so obsežna hmeljišča. (Adamič, Perko, Kladnik, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995)
Na desni strani Podvinske struge je bila nekoč »Žgankova« žaga, ki so jo po I. svetovni vojni preuredili v vaško elektrarno (Šribarjevo). Od leta 1921 je dajala luč Spodnjim in Zgornjim Rojam, Šempetru, Dobrteši vasi, Podlogu, Gotovljam in Ložnici. Obratovala je do konca II. Svetovne vojne.

Potoka Studenčnica in Pajkovca sta presahnila že pred prvo regulacijo reke Savinje.

POMEN BESEDE »ROJE«

Ime Roje verjetno izhaja iz Občnoimenskega Roja v pomenu »plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda« oziroma »leseno korito, umetna struga po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage« (SSKJ IV. 531).
Občnoimenski pomeni besede Roja so jarek, odvodni kanal, struga, vodni žleb za mlinsko kolo. Večina teh imen kaže na prvotno zamočvirjene travnike ali polja, osušene z odvodnimi kanali. Beseda je prevzeta iz furlansko Roja »odvodni kanal«. (Kelemina, SR IV, 185; Badjura, LG, 261; Bezlaj, SVI II, 162; Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 193; Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009).
Čas nastanka vasi ROJE (zgornje in spodnje) ni poznan poznana pa so nekatera poimenovanja iz preteklosti: leta 1350 Rodein, leta 1383 zu Rodein, leta 1402 zu Royach, 1436 zu Rayach, leta 1480 am Rodein. (Kelemina, SR IV, 185; Badjura, LG, 261; Bezlaj, SVI II, 162; Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 193; Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009).
Na vojaški karti Avstro Ogrske sta vasi zapisani kot V. Roja (velika Roja) in M. Roja (mala Roja).

SPODNJE ROJE
Prebivalstvo-izbrani kazalniki po: občina, naselje, spol - Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016

  Prebivalstvo            
LETO   2011 2012 2013 2014 2015 2016
Spodnje Roje SKUPAJ 34 34 35 34 33 32
  Moški 20 20 21 21 20 20
  Ženske 14 14 14 13 13 12

 

ZGORnje roje

ZGORNJE ROJE, na Zgornjih Rojah, rojski, Rojani, (262m)

Gručasto naselje sredi Spodnje Savinjske doline leži jugovzhodno od Šempetra v Savinjski dolini in jugozahodno od Žalca, na nizki prodnati terasi, na meji med njivami in travniki. Med vasjo in potokom Podvinsko strugo na jugu izvira sredi travnikov potoček Studenčnica, ki kmalu ponikne v produ. Ob naselju so manjši vinogradi in deloma obnovljeni sadovnjaki. (Adamič, Perko, Kladnik, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995)

Potok Studenčnica je presahnil že pred prvo regulacijo reke Savinje.

POMEN BESEDE ROJE

Ime Roje verjetno izhaja iz Občnoimenskega Roja v pomenu »plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda« oziroma »leseno korito, umetna struga po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage« (SSKJ IV. 531).
Občnoimenski pomeni besede Roja so jarek, odvodni kanal, struga, vodni žleb za mlinsko kolo. Večina teh imen kaže na prvotno zamočvirjene travnike ali polja, osušene z odvodnimi kanali. Beseda je prevzeta iz furlansko Roja »odvodni kanal«. (Kelemina, SR IV, 185; Badjura, LG, 261; Bezlaj, SVI II, 162; Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 193; Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009).
Čas nastanka vasi ROJE (zgornje in spodnje) ni poznan poznana pa so nekatera poimenovanja iz preteklosti: leta 1350 Rodein, leta 1383 zu Rodein, leta 1402 zu Royach, 1436 zu Rayach, leta 1480 am Rodein. (Kelemina, SR IV, 185; Badjura, LG, 261; Bezlaj, SVI II, 162; Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 193; Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009).
Na vojaški karti Avstro Ogrske sta vasi zapisani kot V. Roja (velika Roja) in M. Roja (mala Roja).

ZGORNJE ROJE
Prebivalstvo-izbrani kazalniki po: občina, naselje, spol - Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016

  Prebivalstvo            
LETO   2011 2012 2013 2014 2015 2016
Zgornje Roje SKUPAJ 130 130 130 120 121 132
  Moški 58 58 58 56 59 63
  Ženske 72 72 72 64 62 69